Skoči na glavno vsebino

Izbira nadaljnjega izobraževanja, izbira poklica, oblikovanje kariere je razvojni proces in ne enkratni dogodek. Ne gre samo za eno odločitev, temveč za zaporedje odločitev, ki jih posameznik sprejema v daljšem časovnem obdobju, ko poskuša najti skladnost med svojo pripravo za kariero ter cilji in realnostmi sveta dela.

Dijake, ki se soočajo z vprašanji izbire nadaljnjega študija, zato v daljšem časovnem obdobju usmerjamo v spoznavanje samega sebe, primerno njihovi starosti in razvojni stopnji, ter v pridobivanje relevantnih informacij o specifičnih in objektivnih podobah zunanje stvarnosti (študijskih programih, značilnosti posameznih poklicev in poklicnih panog …).

Proces izbire določenega študijskega programa se naj bi zaključil s kompromisom med tistim, kaj je dijak spoznal o sebi, o svojih interesih, o sposobnostih, o prednostih, ki jih ima pred drugimi, ter njegovimi željami in danimi možnostmi. Izbira določenega študijskega programa pa ne pomeni nekaj dokončnega v smislu kariere, temveč proces kariernega odločanja ostaja odprt. Naš osnovni namen je mladostnike usmerjati v razvijanje strategij, ki ohranjajo  njihove izbire odprte in jih lahko uporabljajo tudi kasneje v življenju.

V procesu karierne orientacije poskušamo v dijakih zgolj sprožili proces dojemanja, s katerim se naučijo odločati tako, da postopoma gradijo svoje »notranje opazovanje« (to je zmožnost poznavanja lastnih sposobnosti in svojih psihičnih značilnosti), ter razčlenjevati zunanjo stvarnost v luči presojanja, ki vodi v prihodnost, nikakor pa ne odločati namesto njih.

Šolska psihologinja za dijake zaključnega letnika pripravi posebne delavnice, ki se izvedejo v času razrednih ur, cilj katerih je usposobiti dijake, da se naučijo spoznavati sebe, svoje sposobnosti in osebnostne lastnosti ter prepoznati svoja močna področja. Usmerjajo se v spoznavanje sveta dela in različnih poklicnih področij. Motivirajo se za dejavno načrtovanje karierne poti, učijo zbiranja, selekcioniranja in urejanja informacij o poklicih in študijskih programih.

Izhajamo iz prepričanja, da bolj ko posameznik pozna samega sebe – svoje lastnosti, sposobnosti, interese in želje, prednosti pred drugimi, večja je verjetnost, da se bo ob dobrih informacijah o značilnostih določenih poklicnih področij odločil za tiste nadaljnje izobraževalne poti, ki ga bodo tudi osebnostno zadovoljevale.

Psihologinja dijake tudi usmerja v pridobivanje informacij o sebi in poklicih s pomočjo računalniškega programa »Kam in kako« ter v raziskovanje interesov, osebnostnih lastnosti in kompetenc in načrtovanja kariere s pomočjo eSvetovanja na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje.

Vsem dijakom zaključnih letnikov je podrobno predstavljen postopek vpisa na višješolske, visokošolske in univerzitetne študije in podatki iz analize vpisa iz preteklih let.

Da informacije ne bi bile nepregledne je nujna smiselna izbira ponujenih informacij glede na cilj in njihova ustrezna interpretacija. Dijaki imajo zato možnost individualnega študijskega svetovanja, po vnaprejšnjem dogovoru s šolsko psihologinjo, v katerih gre zlasti za ozaveščanje in verbaliziranje želja, hotenj, osvetlitev njihovih močnih področij ter povezovanju le-tega z značilnostmi in dosegljivostjo želenih študijskih izbir.

Dijaki se lahko vključijo tudi v dodatno psihodiagnostično obravnavo, v kateri z uporabo primernega instrumentarija razširijo svoje vedenje o sebi. Na razpolago imajo tudi pripomoček, ki jih vodi v lažje odločanje ob izbiri študijskih programov, najdete ga lahko TUKAJ .

Dijake obveščamo o informativnih dnevih ter o izobraževalnih sejemskih prireditvah. Za vse dijake 3. in 4. letnikov organiziramo obisk izobraževalnega sejma Informativa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, odvijal se bo 24. in 25. februarja 2020, na njem pa se bodo predstavile fakultete vseh univerz in samostojni visokošolski zavodi, zato bodo imeli dijaki možnost pridobiti celovite in koristne informacije.

V sodelovanju s študentskimi organizacijami lahko dijaki tudi izvedo kako poteka  obštudijsko življenje študentov, kakšne so možnosti pridobivanja različnih socialnih pomoči, subvencionirane prehrane, subvencioniranega bivanja …

V mesecu februarju bomo na šoli organizirali obisk predstavnika vpisne službe ene od Univerz, ki bo dijakom podrobno pojasnil tehnične plati vpisnega postopka in to, na kaj morajo biti najbolj pozorni, da ne pride do neljubih napak.

Za dijake zaključnih letnikov bomo, v sodelovanju z Upravno enoto Brežice, na šoli organizirali sprejemanje vlog za izdajo kvalificiranih digitalnih potrdil, s katerimi se lahko spletno prijavljajo za vpis in sprejem v študentske domove, kar se je vsako leto doslej izkazalo za pozitivno.

Posebno pozornost namenjamo tudi dijakom s posebnimi potrebami, ki vpisujejo na fakultete in vrhunskim športnikom, obojim je nudena tudi pomoč pri oblikovanju vlog za priznanje posebnega statusov kandidatov pri vpisu.

V tem šolskem letu nadaljujemo z evropskim projektom Erasmus+ »School as a launch pad for your career«, v katerem sodelujejo tudi Portugalci, Estonci in Turki in katerega osrednja tema je karierna orientacija, zato so dijaki sedanjega 3. a oddelka in dijaki, vključeni v izbirni predmet Podjetništvo že v preteklem šolskem letu sodelovali v različnih delavnicah samospoznavanja, spoznavali značilnosti trga dela in proučevali zaposlitvene možnosti, se učili oblikovanja motivacijskih pisem in življenjepisa ter se urili v veščinah, ki so potrebne za učinkovit nastop na razgovoru za zaposlitev. V tem šolskem letu bomo nadaljevali delo na temah kodeksa poslovnega vedenja, vedenja na delovnem mestu …

Na koncu ne smemo pozabiti omeniti sodelovanja s starši, saj so ti zelo pomembni pri kariernem odločanju svojih otrok, pogosto mnogo bolj kot pa se tega zavedajo. Za starše dijakov četrtega letnika bomo tako predvidoma 7. novembra ob 16.30 uri organizirali predavanje z naslovom »Vloga staršev pri odločanju mladostnikov za študij«, na katerem osvetlimo njihovo pomembno funkcijo in jim predstavimo postopek vpisa. Svetujemo jim, da se s svojimi otroci pogovarjajo o njihovih izbirah in o tem, kaj jih vodi ter jih soočajo z realnostjo. Uskladiti izbiro med študijskimi programi, ki vodijo do poklicev, ki so v družbi dobro nagrajevani, cenjeni in spoštovani in tistimi, ki zadovoljujejo trenutne psihične potrebe mladih – ker so modni, posebni, drugačni …, je danes zaradi razmer na trgu dela in  posledično družbenih možnosti, s katerimi smo soočeni, kar težko. V zadnjih letih smo tako večkrat  ugotavljali, da mladi ob izbiri študijskih programov niso upoštevajo realnih potreb na trgu delovne sile.

Možnosti in priložnosti zato, da se bi dijaki lažje odločali na tej za njih tako pomembni prelomnici je dovolj, koliko pa jih izkoristijo, je odvisno zlasti od njih samih, od njihove aktivnosti in njihove odgovornosti do lastnega osebnega razvoja v najširšem smislu.

 

Šolska psihologinja

Dr. Gordana Rostohar

Oglejte si tudi brošuro:Zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje 2019

Dostopnost