En mesec je že naokoli, odkar smo sedli v nove šolske klopi. Novi obrazi, nova šola, nov red in učitelji. Več možnosti pa nam je ponujal tudi dan z razrednikom, ki smo ga doživeli kot posebno obliko pouka. Vsi točni kot ura smo se zbrali na železniški postaji v Krškem. Za nas Krčane pot do tja ni bila dolga. In »naš dan« se je pričel. Najprej smo se odpravili na obisk Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško, kamor smo sošolce in razredničarko vestno pripeljali bivši učenci. Ponovno smo se srečali s starimi klopmi in obujali spomine na brezskrbne dneve. Sprva smo se zbrali v učilnici kemije, kjer nas je pozdravila ravnateljica in predstavila utrip te nekoč naše šole.
Napetost je vedno bolj naraščala, saj sta nas čakali pomembni tekmi. Pomerili smo se z 9. c-razredom. Fantje v košarki in deklice v odbojki. Bili smo živčni, priznam. A nato smo zbistrili glave, vso napetost pustili v učilnici ter si zadali nov cilj – ZABAVA! In tega smo se vsi držali. Žoga je letela sem ter tja in že je bilo merjenja moči konec. Sami izidi so nas presenetili. Tudi če samo za eno ali pa dve točki … Zmagali smo in si tako krofe po tekmi zagotovo zaslužili. Ti so bili celo čokoladni. Mhmm … Po malici smo izvedli še dve spoznavni igri ter se sprehodili do spominskega parka Jurija Dalmatina, kjer sta nam učenca krške šole povedala nekaj o znamenitih reformatorjih in predstavila pripovedko o Juriju Dalmatinu. Nato smo bivši učenci ostalim sošolcem predstavili Krško: od zgodovine, razvoja, pomembnežev, ki so tu delovali … Z namenom, da nekaj programa in podatkov privarčujemo za kasneje, smo se sprehodili čez most do Valvasorjeve knjižnice, kjer smo si ogledali kapucinsko knjižnico. Naše misli pa so čedalje bolj begale drugam. Bili smo že precej lačni in kam se gre v starem delu mesta dobro jest? V picerijo Fontana! Kmalu so na mizah zadišale pice in burgerji. Pred, med in po jedi se je slišalo samo »čvekanje« in hihitanje.
Druženje se je počasi bližalo koncu. Pomahali smo si v slovo, vsekakor ne za dolgo, saj nas čaka še veliko skupne prihodnosti v Gimnaziji Brežice. Vsi se zahvaljujemo OŠ Jurija Dalmatina za gostoljubje, naši razredničarki ter prof. Habinčevi, ki sta nas spremljali. Hvala! Kot smo povedali … Želimo si še takšnih dni, saj je pomemben del šolskega življenja tudi druženje in zabava.
Hana Habinc, 1. c
