V nedeljo, 3. 4. 2016, smo se izpred Gimnazije Brežice polni pričakovanj odpeljali na svetovno prvenstvo v futsalu v Poreču za dijake letnika 1998 in mlajše, pod okriljem mednarodne organizacije ISF – International school sport federation – »We are school sport«.
Ekipa brežiških gimnazijcev z vodjo in trenerjem
Po dolgih šolskih pripravah, usklajevanju pouka in treningov v klubih smo se odpravili na to veliko tekmovanje. Nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, kakšne šole bodo nastopale, ali bodo nastopali državni prvaki ali selekcionirane šole ali nogometni oddelki … Ekipo so sestavljali igralci: Mitja Mlakar, Miha Kerin, Sven Blazinšek, Žan Čadež Marn, Jaka Hervol, Kristijan Barbič, Tjaž Prah, Žiga Ribič, Denis Kneževič, Edin Selimović, Alen Žilđović, Tilen Mlakar, Gregor Avsec – vodja ekipe, Sandi Rašović – trener in Gregor Kovačič– sodnik.
V ekipi smo pogrešali Luko Gučka, ki trenira v Španiji in opravlja šolske obveznosti na daljavo, Nika Rožmana(klubske obveznosti?) in zdravega Denisa Kneževića, ki je staknil poškodbo kolena. Z obilico odrekanj in jutranjih treningov smo poizkušali nadoknaditi odsotne igralce in na koncu v veliki meri tudi uspeli. Vsi so se izkazali z zavzetostjo in pridnostjo. Iz dneva v dan so posamezniki napredovali, temu pa je sledil tudi ekipni napredek.
V večernih urah smo prispeli v Poreč v Hotel Delfin. Takoj smo opazili, da gre za velik projekt, saj je bila loža hotela polna ekip iz celega sveta. Opazili smo različne stile oblačenja, glasbe, različni jeziki so se prepletali. A en jezik je bil vsem skupen – in to je bila žoga. Po dolgem postopku akreditacije in registracije smo se končno porazdelili v sobe in odpravili na zaslužen počitek. Strokovni tabor (Rašović, Avsec) je opravil še uvodni sestanek z vodstvom tekmovanja. Igrali smo v skupini B proti Turčiji, Angliji, Belgiji in Slovaški. Izkazalo se je, da so vse šole selekcionirane. Večina šol je državnih prvakov ali so del nogometne akademije ali selekcionirani nogometni oddelki in športne šole. V skupini smo najslabše odigrali proti Turkom, kjer nas je pokopala trema in viroza, zaradi katere so zboleli trije igralci (Tjaž, Mitja in Sven). Turki so pokazali zavidljivo tehnično in taktično znanje. Pokopal nas je prehitro prejeti gol. Zvečer je sledila uradna otvoritev svetovnega prvenstva. Po svečanem prihodu držav v dvorano je sledil dolgi uvodni uradni del, ki je bil sestavljen iz številnih govorov pomembnih oseb. Temu je sledil športno-kulturni program. Nastopale so mažoretke, plesalke, pevke, futsal freestyler, bilo je veliko zvočnih in dimnih efektov. Po končanem programu je sledila zaprisega tekmovalcev – dijakov in še slavnostna himna ter dvig zastave ISF-ja. Naslednji dan smo proti Belgijcem odigrali odlično, a žal prejeli dva evrogola, poizkusili smo z vratarjem, vendar nam žal ni uspelo. Tovrstna igra nam je odlično stekla, tako da smo se počasi uigravali za izločilne dvoboje. Tudi proti Angliji smo odigrali odlično, kar nam je prineslo prvo zmago. Kot ekipa pa smo najbolje odigrali proti Slovaški. Res je, da smo izgubili 0:1, vendar so bili Slovaki na koncu šesti na svetovnem prvenstvu, kar daje temu rezultatu še večjo veljavo.
Iz skupine smo napredovali kot četrti. V izločilne boje smo napredovali oslabljeni zaradi kartonov Edina, poškodbe Žige (gleženj) in Denisa ter viroze, ki je pobrala moči igralcem. Prvi nasprotniki so bili Francozi. Odigrati smo poskušali z nizko obrambo, ki pa ni dolgo zdržala. Kmalu smo začeli igrati igro z vratarjem, ki pa ni dobro stekla zaradi odsotnih glavnih igralcev in dobrega taktičnega znanja Francije. Prvi polčas in začetek drugega smo namenili uigravanju te igre, nato pa so si vsi igralci razdelili enakovredno minutažo. Francozi so bili fizično premočni, preagresivni in prehitri. V naslednjem kolu smo se spet srečali z Belgijo, ki smo jo zdaj poskušali preseneti s presingom, kar pa ni prineslo rezultata, saj so bili prehitri in nekaj začetniških individualnih napak nas je pokopalo. Drugi polčas smo odigrali spet z vratarjem, vsi igralci so se zarotirali in pripravili na to igro, s katero smo imeli namen presenetiti Hrvate od prve minute.
Pred tekmo s Hrvaško smo opravili podrobno pripravo na tekmo in smo se odločili, da jih presenetimo in odigramo od prve minute z vratarjem. Želeli smo si prvenstvo zaključiti z zmago. Presenečenje nam je uspelo. Premagali smo hrvaškega državnega prvaka. Zmagali smo in osvojili težko, a realno 15. mesto na prvem futsal svetovnem srednješolskem prvenstvu. Čestitke vsem igralcem. »KAPO DOL.« Naslov svetovnega prvaka so v obeh kategorijah suvereno osvojili Brazilci, ki so bili razred zase. Predstavili so sodoben futsal z veliko teka v veliki hitrosti ter neverjetno tehnično in taktično znanje. Zanimivo je, da brazilska šola velikega nogometa bazira na futsalu, kar dokazujejo tudi zvezdniki velikega nogometa, ki so se najprej začeli ukvarjati s futsalom, kjer so pridobili boljšo tehnično in taktično igro, ki je zahtevnejša, saj zahteva hitrejše reakcije in hitrejšo izbiro ustreznih igralnih rešitev kot pa igra pri velikem nogometu. Ta način igre so samo prenesli na veliko igrišče in danes odstopajo od ostalih.
Namen svetovnega prvenstva pa ni bil samo nogomet, ampak tudi zbiranje denarja za razvoj šolskega športa v »tretjem svetu«, medkulturna izmenjava, podiranje rasnih meja in stereotipov, predsodkov, zgodovinski ogled Poreča … Lep primer te ideje, ki je v popolnosti uspela, je bil dan tržnice nacij na osrednjem trgu Poreča. Na stojnicah je vsaka država udeleženka predstavila svojo državo preko promocijskega materiala, hrane, pijače, narodnih noš … Na koncu tega pestrega dne pa se je vsaka nacija predstavila s točko na predstavitvenem podiju. Vse nacije na tej prireditvi smo povezali z našo Golico. Polni vtisov smo se vrnili v Slovenijo v poznih večernih urah. Projekt je v popolnosti uspel in se že nadejamo naslednjega večjega športnega tekmovanja. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so podprli odhod na svetovno prvenstvo. Prečudovito doživetje, ki nam bo ostalo v spominu za vse življenje. Stkala so se številna nova prijateljstva, pozabili so vsi na politične zamere in za en teden na težave, ki se dogajajo okrog nas. Šport združuje in podira meje. Neverjetno, kaj naredi ena žoga.
Aktiv športne vzgoje
Šport pri nas nikoli ne počiva in tudi v začetku aprila ni bilo nič drugače. Profesorja Sandi Rašović in Gregor Avsec sta za nekaj časa štoparico zamenjala s taktično tablo, saj smo se mudili v Poreču na Hrvaškem, kjer smo zastopali barve naše države in Gimnazijo Brežice na svetovnem prvenstvu v malem nogometu za srednje šole. Po mesecih treninga je napočil dan, ko se je končno le začelo zares. Izmed 23 ekip iz celega sveta, smo bili v skupini skupaj s Turčijo, Belgijo, Slovaško in Anglijo. Bili smo kot eno in s srcem smo se borili od prve do zadnje minute. Zmaga nad Anglijo nam je dala še dodatno motivacijo in zagon in tako smo na koncu po zmagi nad našimi južnimi sosedi zasedli za nas odlično 15. mesto. Vstajanje zgodaj zjutraj je bilo poplačano z lepim vremenom in okusno hrano, a hitro nam tudi rana ura ni več bila v nadlego, saj smo bili polni adrenalina v pričakovanju tekme in spoznavanju novih prijateljev. Namen turnirja je bilo tudi druženje in neverjetno hitro smo se spoprijateljili z ostalimi vrstniki z vseh koncev sveta ter tako nabrali spomine, ki bodo še dolgo ostali z nami, in prijatelje, od katerih pa se je bilo zelo težko posloviti ob odhodu nazaj v Slovenijo. Predstavili smo se v dobri luči, seveda ni manjkala niti naša Golica, ki je v ples pognala vse navzoče. Šport združuje ljudi in tudi v Poreču nas je vse skupaj povezoval nogomet. Zaradi vseh teh izkušenj smo kot ekipa izredno hvaležni naši šoli, da nam je omogočila sodelovanje na takšnem dogodku. Mi pa že stremimo novim izzivom naproti.
Miha Kerin, 2.b
Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
