Da, bil je upravičen vrisk. Bilo je upravičeno veselje. Bil je zaslužen objem. Naša zgodba o Evrošoli se je začela konec lanskega šolskega leta, v juniju, ko smo po prikazanem splošnem interesu, dobili prve resnejše predstave, kaj je to Evrošola in kaj bo potrebno narediti. Naš mentor, profesor Boštjan Špiler, nam je predstavil projekt ter 3. c, in 3. b-oddelek prijavil na tekmovanje. Razredna naloga je bila, da do začetka šolskega leta posnamemo kratek film, ki bi prikazoval temeljne evropske vrednote ter naš odnos do Evropske unije.S sošolci smo se v avgustu nekajkrat sestali, naredili scenarij in posneli filmček. Nato je bilo na vrsti znanje. 6 dijakov nas je dobilo nalogo, da se naučimo in predelamo snov, ki smo jo konec septembra preverili na tekmovanju. Pa je prišel tisti petek in tekmovanje v Ivančni Gorici. Kot morda že veste, smo zmagali in se tako uvrstili na simulacijo delovanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu, kjer dijaki vseh držav članic EU za en dan zasedejo vloge evropskih poslancev. Ob razglasitvi rezultatov, ko smo zvedeli, da potujemo v Francijo, smo navdušeno zavriskali, se začeli objemati in res noreli od navdušenja.

Po uspešni zmagi na slovenski Evrošoli, smo začeli z novimi pripravami, tokrat neposredno za Evrošolo v evropskem parlamentu. Pridružila sta se nam tudi Gregor Šušterič in Tim Medved, dijaka iz 3. b, ki sta se v svojem razredu prav tako veliko pripravljala in izkazala na tekmovanju. Poti v Strasbourg so se razveselili tudi Cirila Klarić, šolska psihologinja dr. Gordana Rostohar in profesor Boštjan Špiler, ki so skupaj tvorili našo spremljevalno in mentorsko ekipo. Prišla je sreda, 26. oktobra, datum našega odhoda v Francijo. Iz Brežic smo se odpravili ob 20. uri. Po nočni vožnji s postanki smo preko Avstrije in Nemčije ob 9. uri zjutraj prispeli v Strasbourg, kjer smo si najprej skupaj ogledali mestne znamenitosti, nato pa smo imeli več kot štiri ure prostega časa, v katerem smo si lahko privoščili kosilo, nakupili razglednice, spominke in druge stvari ter si še dodatno ogledali mesto. Ko smo se spet zbrali, smo se z avtobusom odpravili v hotel, kjer smo se namestili in se malce odpočili. Po še zadnji skupni tematski pripravi na Evrošolo, smo lahko odšli po naši mestni četrti in si privoščili večerjo. Sledil je počitek, ker smo morali zgodaj vstati. Že ob 8. uri smo namreč morali biti oblečeni, urejeni in pripravljeni za Evrošolo, ki se je začela v evropskem parlamentu. Avtobus nas je pripeljal do vhoda v evropski parlament, kjer smo tudi sami hitro postali del gneče, ki je čakala na varnostni pregled, ki je obvezen, če želiš vstopiti v notranjost. Po opravljenih pregledih, smo se zbrali v manjšem prostoru, kjer nam je uslužbenka razdelila nalepke, kamor smo napisali svoje ime in priimek, državo ter ime skupine. Že pred tem smo se namreč doma razdelili v 6 različnih skupin, vsaka skupina pa se je pripravila na svojo temo. Teme razprav so bile: evropska razvojna politika, prihodnost Evrope, evropska okoljska politika, migrantska problematika, prihodnost mladih v EU ter človekove pravice. Po skupnem zajtrku v jedilnici evropskega parlamenta smo po 10. uri odšli v plenarno dvorano evropskega parlamenta, kjer se je program zares začel. Po uvodnih splošnih navodilih in razlagah, so sledile predstavitve vseh sodelujočih držav; te so izgledale tako, da sta za vsako državo po eden ali dva vnaprej izbrana dijaka predstavila nekaj splošnih značilnosti o svoji državi, mestu ter šoli. Pri nas sta to vlogo uspešno opravila Lara Jambriško ter Jakob Ban. Kot večina držav smo se tudi mi predstavili v angleščini, drugo polovico pa smo povedali v nemščini. Nato pa je v dvorano prišel še podpredsednik evropskega parlamenta, g. Rainer Wieland, ki je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali dijaki cele Evrope. Ko je bil led prvega vprašanja prebit, so se vprašanja dijakov kar vrstila, med njimi pa je bil tudi naš Tim Medved, ki je podpredsednika EP povprašal o njegovem mnenju glede načina sprejemanja prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU. Vprašanja so bila večinoma zastavljena v angleščini, ker pa je g. Wieland Nemec, je kljub znanju angleščine odgovarjal v svojem maternem jeziku, zato nas je večina dijakov uporabljala slušalke, preko katerih smo poslušali simultani prevod v angleščino oz. francoščino. Sledilo je kosilo, ki se nam je mnogim predčasno zaključilo, saj je sledil začetek igre Eurogame, pri kateri je bilo pomembno, da hitro poiščemo člane ekipe. Tekmovanje namreč poteka tako, da vsaka ekipa, ki je sestavljena iz štirih članov različnih držav, dobi vprašalnik, le-ta je sestavljen iz 19 vprašanj, ki so zastavljena v jezikih Evropske unije, t. j. v jezikih držav, ki so sodelovale na Evrošoli. Tisti, ki smo sodelovali, smo si tako poiskali sotekmovalce iz različnih koncev Evrope. Sam sem tako na primer sodeloval s Finko, Ciprčanom ter Švedom. Po razburljivi uri Eurogama smo po skupinah odšli v manjše dvorane, kjer smo razpravljali o temi (prihodnost Evrope, migrantska politika …) ter poskušali najti čim boljše predloge, kako težave rešiti. Nato smo ponovno odšli v plenarno dvorano, kjer je predstavnik vsake izmed šestih skupin celotnemu parlamentu predstavil zaključke. Ponovno pa smo lahko dijaki predstavnikom skupin zastavljali vprašanja, pripomnili kaj ali dali predlog. Po opravljeni plenarni razpravi smo poročila vseh skupin z glasovanjem sprejeli. Sledil je še zaključek igre Eurogame, v katerem so sodelovale štiri ekipe z največ točkami. Med njimi je bila tudi ekipa, v kateri je bila naša Tina Vimpolšek. Omenjene najboljše štiri ekipe so se pomerile še v dodatnih vprašanjih splošnega znanja in verjemite ali ne, ekipa naše Tine je zmagala! Še bolj pa smo postali navdušeni, ko so razglasili najboljšo ekipo v tekmovanju profesorjev. Zmagala je namreč ekipa našega profesorja Boštjana Špilerja! Dvojna zmaga za Slovenijo torej!
Ponosno smo ju fotografirali, nato pa še sami stopili v ospredje in naredili skupinsko sliko v osrčju parlamenta, ki nam bo za vedno ostal v spominu.
Polni vtisov smo odšli na avtobus, ki nas je zapeljal do našega hotela, kjer smo se na hitro preoblekli ter odšli nazaj v center.
Še zadnja nočitev in že je bilo jutro. Na hitro smo pospravili stvari, pojedli okusen zajtrk ter sedli na avtobus, ki je postal središče našega sveta cele sobote. Čakala nas je namreč dolga domov. Med vožnjo smo pogledali filma in izkoristili redko priložnost, da nam profesor redno učno snov geografije poda v deželi, o kateri se učimo, v našem primeru sta bili to Francija in Nemčija, kar na mestu samem. Po triurnem postanku v Salzburgu, kjer smo si skupaj ogledali glavne mestne znamenitosti ter imeli dolgi dve uri in pol prostega časa za lastno odkrivanje Mozartovega mesta, smo ponovno sedli na avtobus in opravili še tistih zadnjih nekaj sto kilometrov do naše ljube Slovenije.
Polni novih in težko ponovljivih vtisov smo tako prispeli v domače kraje, kjer smo pomahali svojim sošolcem v pozdrav, si zaželeli prijetne jesenske počitnice ter željno pozdravili svoje najbližje in jim kaj kmalu potešili njihovo radovednost, kako smo se imeli, kaj smo doživeli … Seveda je vsak videl različne slike, doživel različne zgodbe, toda vsem nam je bilo skupno, da smo bili v Strasbourgu del vseevropskega projekta, ki nam je dal nova spoznanja, nove izkušnje in nova prijateljstva, ki s pomočjo sodobnih komunikacij še naprej živijo. Vsi se strinjamo, da je bila to zares sijajna ter neponovljiva izkušnja. Veliko smo se naučili.
Danes se tako ponosno zavedamo prednosti evropskega povezovanja, ki nam poleg vsakodnevnih ugodnosti, zagotavlja tudi najpomembnejšo vrednoto. Mir. In če vas z vsem opisanim kljub vsemu še vedno nisem navdušil nad idejo o Evropski uniji, naj poskusim še s poslednjim. Živimo v času, ko se med nami širi mnogo negativnih misli ter skepticizma tudi glede Evropske unije. Toda ni razlogov za to. Na ozemlju Evropske unije namreč že vse od njene ustanovitve leta 1950 ni bilo nobene vojne, kar predstavlja najdaljše obdobje miru v Evropi, in to je več kot odličen dokaz uspešne evropske zgodbe, ki naj tako deluje še mnogo, mnogo let …

Aljaž Bratkovič, 3. c

 

Naj kot dodatek navedem še nekaj naših kratkih mnenj.

Lana Gorenc:

Bilo mi je zelo všeč, res tista posebna izkušnja, katero se bom spominjala celo življenje. Zelo mi je bilo všeč, ker smo lahko komunicirali v angleščini, bil je res zanimiv način učenja. Še posebej pa sem bila navdušena nad tem, da smo navezali mednarodne stike … Res neverjetno!

Aljaž Bratkovič:

Evrošola je bila zares fantastična izkušnja. Najprej smo v pripravi nanjo dobili veliko teoretičnega znanja, ki pa smo ga z uvrstitvijo na Evrošolo v evropskem parlamentu v Strasbourgu v praksi tudi preizkusili, in za nameček še v tujem jeziku! Hkrati pa smo v Strasbourgu spoznali tudi nove prijatelje in mnogi smo s pomočjo socialnih omrežij tudi po Evrošoli ohranili stike. Vsem našim zanamcem torej toplo svetujem prijavo na omenjeno tekmovanje, in držim pesti, da tudi njim uspe, in da bodo tudi oni doživeli podobno čudovito izkušnjo.«

Tina Vimpolšek:

Bilo mi je zelo všeč, predvsem pa nepozabno. Evrošola se mi zdi odlična in zelo poučna izkušnja, ki ti ostane v spominu celo življenje. Super je, da se je udeleži toliko dijakov iz različnih držav, da se spoznamo in stkemo nove prijateljske vezi.

 

Dostopnost