Drage dijakinje, dijaki in spoštovani starši!
Pred vami je naša spletna stran, s katero vam želimo posredovati najpomembnejše podatke o Gimnaziji Brežice, predstaviti delo šole in vas obvestiti o pomembnih dogodkih v naši ustanovi v šolskem letu 2015/16.
Spoštovani starši,
vabimo vas k sodelovanju pri postavljanju ciljev za vašega otroka, k skupnemu iskanju poti za doseganje teh ciljev, torej kakovostnega znanja in otrokovih osebnih uspehov ter zadovoljstva.
Drage dijakinje in dijaki,
ali že veste, kako bi prišli tja, kamor ste namenjeni? Ali potok ve, da se bo izlil v reko – da bi se po njej spustil v morje? Ali že vidite pred seboj cilj?
Do cilja in osebnega uspeha vas lahko pripelje mnogo različnih poti, kot se mnogo različnih potokov steka v mogočno reko. Vse poti do vaših ciljev vodijo iz vas in – do vas. Kako najti svojo lastno pot do notranjega zadovoljstva? Vprašajte se, kateri potok morate prebresti, da bi zaplavali v mogočni reki znanja in se znašli v morju učenosti
Vaši cilji in cilji brežiške gimnazije se prepletajo. Skupaj z vami se veselimo uspehov, ki jih dosegate v času šolanja. Vsem skupaj želimo mnogo prijetnih doživetij, pridobljenega znanja in uresničenih ciljev – v tem šolskem letu in vedno.
VIZIJA ŠOLE
Z odgovornim delom in prijaznim odnosom do visokih rezultatov in uspešnih ter zadovoljnih ljudi.
Vaš ravnatelj
Uroš Škof, prof.
GIMNAZIJSKI HODNIKI NA PREPIHU DESETLETIJ
Leto 2015 bi lahko označili kot leto mnogih jubilejev. Tako letos med drugim obeležujemo: 800-letnico Velike listine svoboščin, 500-letnico velikega slovenskega kmečkega upora, 200-letnico dunajskega kongresa, 100-letnico začetka soške fronte, 70-letnico konca druge svetovne vojne in ustanovitve OZN, 25-letnico prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev v Sloveniji ter prav tako 25-letnico plebiscita o osamosvojitvi Slovenije. To leto pa je posebno tudi za Gimnazijo Brežice, najstarejšo srednjo šolo v Posavju, saj praznuje 70 let svojega obstoja. Čeprav te dni obeležujemo častitljivo obletnico slovenske gimnazije v Brežicah, pa je vendarle potrebno poudariti, da ima izobraževanje v prostorih te ustanove mnogo daljšo tradicijo, saj so s šolanjem dečkov leta 1668 v brežiškem frančiškanskem samostanu pričeli menihi. Prav tako je bil v omenjenem poslopju od leta 1733 organiziran visokošolski študij teologije. Tudi večina medvojnih učiteljev iz brežiške meščanske šole je po 2. svetovni vojni svoje poslanstvo nadaljevala na Gimnaziji Brežice.
Med 2. svetovno. vojno, ko je Brežice zavzel nemški okupator, so že leta 1941 izgnali frančiškane iz samostana. V naslednjem letu pa so poslopje preuredili in mu spremenili namembnost za potrebe novoustanovljene nemške gimnazije. Istočasno so porušili samostanko cerkev sv. Antona Padovanskega. Nemci so v šolskem letu 1942/43 organizirali osemrazredno nemško gimnazijo. Šolo so uradno poimenovali po nemškem pesniku iz 19. stol., tudi Prešernovem prijatelju, ki je živel na gradu Leskovec pri Krškem (Šrajbarski turn), Aleksandru Auerspergu s psevdonimom Anastasius Grün. Tako se je šola uradno imenovala Anastasius Grün – Überschule für Jungen Rann. Nemška gimnazija je bila zelo dobro opremljena z učili, npr. s kinoprojektorji, z mikroskopi, računali, bogato knjižnico z nemško literaturo idr. Akademsko dobro izobražen profesorski zbor, saj so profesorji povečini nosili nazive doktorji znanosti, so sestavljali Nemci iz Rajha, ki so govorili izključno nemško. Dijaki so bili pretežno Slovenci, nekaj je bilo kočevarskih otrok, katerih starši so bili naseljeni v domovih slovenskih izgnancev. K pouku so prihajali iz Posavja, Zasavja, Celja in celo Maribora. Vozili so se z vlaki ali pa živeli v nemškem dijaškem domu v Brezini. V tej gimnaziji je bil učni in občevalni jezik izključno nemški, raba slovenskega jezika je bila strogo prepovedana. Predmetnik je zajemal srednješolske predmete, brez verouka in filozofije ter seveda slovenščine. Zadnja matura v nemški gimnaziji je bila opravljena marca 1945.
Že pred vojno je v zavesti Brežičanov rasla želja po ustanovitvi gimnazije, ki bi dijakom omogočila nadaljnje šolanje na visokošolskih zavodih. Nemci so po vojni morali zapustiti funkcionalno urejeno stavbo z vso opremo in kakovostnimi, bogatimi, za tiste čase sodobnimi učili. Tako sta se že na zasedanju SNOS v Črnomlju leta 1944 za vzpostavitev slovenske gimnazije v Brežicah zavzela Viktor Merc in književnik Viktor Smolej. Predlog je naletel na odobravanje.
Predhodno znanje dijakov je bilo zaradi vojne zelo različno. Nekateri so izgubili povezavo z rednim predvojnim izobraževanjem, drugi so se zaradi okupacije in izgona šolali v nemških, hrvaških in srbskih šolah. Tako sta takoj po osvoboditvi leta 1945 tedanja referenta na Ministrstvu za prosveto Jaka Dernač in Slavko Župevc spodbudila predvojne prosvetne delavce k organizaciji pripravljalnih tečajev za vpis v gimnazijo v Brežicah. Sprejemne, dopolnilne in nostrifikacijske izpite je vodila komisija, ki ji je predsedovala delegatka Ministrstva za prosveto LRS Hermina Grgič. Izpiti so potekali iz poznavanja snovi slovenščine, zemljepisa, zgodovine, s poudarkom na zgodovini NOB. Izpitov so se udeleževali tudi dijaki, ki so želeli pridobiti nostrifikacijo spričeval prej končanih izobraževanj. Tečaji so se izvajali poleti, izpiti pa so večinoma potekali septembra 1945 in tudi še v naslednjih letih. Po uspešno opravljenih izpitih se je kandidat lahko vpisal v 5. razred gimnazije.
Tedanje Ministrstvo za prosveto je 8. 9. 1945 ustanovilo samostojno gimnazijo v Brežicah, ki je prevzela prostore in opremo predhodne nemške gimnazije. Šola je čez mesec dni, 15. 10. 1945, pričela s poukom. Izvajati se je začelo izobraževanje v osemletni gimnaziji. V prvem letu je bilo v šolo vpisanih 246 dijakov, ki so bili razporejeni v sedem oddelkov. Štirim letom nižje gimnazije so sledili mala matura in nato še štiri leta nadaljevanja šolanja na višji gimnaziji, ki so jo dijaki zaključili z (veliko) maturo.
Nova, majhna gimnazija na vzhodnem obrobju Slovenije si je kljub vsem začetnim težavam že konec 40. let utrdila svojo prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Navdušeni dijaki so dosegali priznanja na športnih in kulturnih prireditvah, priznani so bili na lokalnih, republiških in zveznih jugoslovanskih mladinskih delovnih brigadirskih akcijah. Mladinska organizacija brežiške gimnazije je bila leta 1947 razglašena za drugo najboljšo med srednjimi šolami v Sloveniji. Dijaki so pripravljali tudi prispevke za prvo šolsko literarno glasilo Paradajz. Organizirali so brigado za pobiranje koloradskih hroščev na Krškem polju, obnovili pešpot do železniške postaje, prepleskali gimnazijske prostore, ob gimnaziji prostovoljno zgradili telovadni stadion ipd. Prvih 27 maturantov brežiške gimnazije je maturiralo v šolskem letu 1948/49.
V 50. in 60. letih je število znanja željnih dijakov zelo hitro naraščalo. Šolo sta začela pestiti prostorska stiska in kadrovsko pomanjkanje. Pouk se je izvajal v dopoldanski in popoldanski izmeni. Kabinete so spreminjali v učilnice. Velika motiviranost in iznajdljivost tako dijakov kakor tudi profesorjev sta omogočili, da se je Gimnazija Brežice, ne glede na težave, razvila v ugleden in vsesplošno priznan vzgojno-izobraževalni zavod Spodnjega Posavja. Vendar pa je bil gimnazijski program pogosto na udaru različnih šolskih reform. Ena takih se je zgodila leta 1958, ko je bila v republiki uvedena 8-letna osnovna šola, gimnazija pa se je tako spremenila v 4-letno izobraževalno ustanovo (prejšnja višja gimnazija).
Po zaslugi tedanje oblasti Ljudske občine Brežice so po mnogih prošnjah leta 1964 pričeli z gradnjo prizidka. Dve leti pozneje (24. 10. 1966) so k šolskemu objektu dozidali nov gimnazijski trakt in adaptirali staro samostansko zgradbo. Tako je bil pouk s pridobitvijo novih prostorov, predvsem naravoslovnih laboratorijskih učilnic, še bolj kakovosten. Še zmeraj pa gimnazija ni imela telovadnice in sodobnih zunanjih športnih igrišč. Pred dijaški vhod v stavbo je bil leta 1966 postavljen Batičev bronasti kip »Suzana«, ki okolico šole krasi še danes. Leta 1967 so se gimnazijci sami lotili izgradnje šolskega športnega igrišča, ki je bilo predano namenu ob dnevu mladosti 1968. Prav tako pa se je začelo zbiranje finančnih sredstev za izgradnjo težko pričakovane telovadnice, ki je bila dograjena leta 1975.
V 70. letih je razvoj srednjega šolstva na Slovenskem zaznamovala reforma združevanja srednjih šol v centre. Tako je leta 1972 prišlo do združitve gimnazije, trgovske šole in dijaškega doma v zavod Šolski center Brežice. Nov udarec za gimnazijski program pa se je zgodil v šolskem letu 1975/76, ko je bilo uvedeno t. i. usmerjeno izobraževanje. Tako se je moral enoten gimnazijski izobraževalni program razcepiti na naravoslovno-matematično, družboslovno-jezikovno in pedagoško smer oz. oddelke. Konec 70. so bili v ŠC odprti oddelki ekonomsko-komercialnega tehnika. Polni naziv šole je bil odtlej Srednja ekonomska, naravoslovno-matematična in pedagoško-družboslovna šola Brežice.
Nadaljevale so se številne reforme, ki so prinesle materialne in kadrovske težave. Število dijakov v vseh programih je naraščalo, kar je ponovno vodilo v prostorske težave.
Po ukinitvi usmerjenega izobraževanja pa je bil v razvoju gimnazije postavljen nov mejnik, saj je bila v šolskem letu 1994/95 uvedena matura, kakršno poznamo še danes. Po uspešno zaključenem 4. letniku morajo vsi dijaki opraviti pretežno eksterni petpredmetni maturitetni izpit. V vseh dvajsetih letih, odkar je uvedena matura, dijaki Gimnazije Brežice dosegajo zelo dobre rezultate. To vsako leto znova dokazujejo tudi zlati maturantje, ki dobijo spričevalo s pohvalo ter se uvrščajo med najboljše v Sloveniji.
Po večletnih organizacijskih oblikah v kombinaciji z ekonomsko in trgovsko šolo je v šolskem letu 1998/1999 ponovno zaživela Gimnazija Brežice kot samostojni zavod. Srednja ekonomska in trgovska šola je postala samostojna ustanova v novoizgrajenem objektu. Gimnazija Brežice pa je poleg obstoječega splošnega gimnazijskega programa pridobila tudi program ekonomske gimnazije. Naziv izobraževalnega zavoda je od tedaj Gimnazija Brežice.
V letih samostojne Slovenije šolsko življenje bogatijo proslave, imenovane BAG, gledališke igre v izvedbi šolskih dramskih skupin, obiski različnih predstav (gledaliških, baletnih, glasbenih …) v drugih slovenskih kulturnih ustanovah. V okviru KUD Franjo Stiplovšek se med drugim vrstijo likovne razstave dijakov, nastopi šolskega pevskega zbora, kulturni dnevi in proslave. Šola organizira najrazličnejše tabore, eno- in večdnevne ekskurzije po domovini in tujini, športne aktivnosti ter številne interesne dejavnosti. Dijaki dosegajo zavidljive uspehe na tekmovanjih iz znanja na mnogih predmetnih področjih, tako na državni kakor meddržavni ravni. Uspešni so pri raziskovalnih nalogah. Šolski utrip skušajo dijaki ujeti v časopisu GIB (Glasilo Gimnazije Brežice), ki neprekinjeno izhaja od leta 1998.
Na prelomu novega tisočletja se je šola vključila v evropske in globalne tokove. Gimnazija Brežice je postala članica svetovne Unescove mreže šol, sodelovala je v šolskih projektih Evropske skupnosti in Sveta Evrope, v projektih Comenius in Erasmus. Začele so se vsakoletne ustaljene mednarodne izmenjave dijakov s šolami iz Francije, Nemčije, Srbije, Italije, Hrvaške, Moldavije in Finske. Prav tako so na šoli poučevali tuji gostujoči učitelji iz ZDA, Švedske, Češke, Velike Britanije, Moldavije in Estonije. Uvajali so se timski in medpredmetni pouk ter modernejše metode in oblike poučevanja. Spreminjali so se tudi učni načrti in maturitetni katalogi.
Leta 2002 so delavci in dijaki šole prejeli oktobrsko nagrado Občine Brežice za dosežke na področju vzgojno-izobraževalnega dela in za izjemne dosežke dijakov na najrazličnejših področjih. V šolskem letu 2004/2005 je brežiška gimnazija kot ena izmed 14 slovenskih gimnazij pričela z izvajanjem programa evropskega oddelka. Od 2013/14 pa uvaja program športnih oddelkov.
Zaradi prostorske stiske in slabših delovnih pogojev, ki so oteževali izvajanje in uresničevanje optimalnih pričakovanj sodobnega pouka, so od srede 90. let prejšnjega stoletja potekala mnoga trda pogajanja med vodstvom šole in ministrstvom za pridobitev novih šolskih prostorov. Želje in projekti so se uresničili leta 2013, ko se je pouk pričel izvajati v učilnicah novega prizidka in urejenega podstrešja. Šola je pridobila tudi novo športno dvorano, jedilnico, garderobe in prostorno knjižnico. Prav tako pa sta bila adaptirana oba starejša objekta. Lepo je urejena tudi okolica šole.
Preteklost Gimnazije Brežice je bila zelo dinamična in raznolika, polna bolj ali manj predvidljivih in željenih dogodkov. V vsej svoji zgodovini zgledno opravlja svoje poslanstvo in ostaja neločljivo povezana z lokalnim okoljem, v katerega je umeščena. V današnjem času pa se ne uveljavlja zgolj na slovenski ravni, temveč odseva tudi preko meja v evropskem prostoru. Delo na gimnaziji je zazrto v prihodnost. Gimnazija Brežice si prizadeva generacije svojih dijakov oplemenititi ne le s splošnim znanjem, ki je temelj za nadaljnje šolanje, temveč jih tudi vzgojno in kulturno osvešča, jih navaja na samostojno in kritično mišljenje, svobodo misli, demokratični dialog in toleranco.
Nataša Šekoranja Špiler, prof. zgodovine in geografije