Skoči na glavno vsebino

V tednu med 27. januarjem in 6. februarjem smo dekleta iz Gimnazije Brežice skupaj s profesorjema Alojzem Koncem in Dejanom Jerončičem sodelovala pri projektu Erasmus+, United Colours of Creativity ‒ “Sound Experiences (in Portugal)”. Ema Agnič inTjaša Antolovič (1. a), Kaja Zakšek (2. a) ter Lucija Župevc (3. c) smo spoznavale Portugalsko, njene zaklade in kulturo.

V projekt so vključene tudi šole iz Romunije, Estonije, Poljske, Portugalske in Turčije, zato smo skupaj predstavljali pravo mešanico različnih kultur, pogledov na življenje in vrednote. Zanimivo se je bilo povezati z njimi in spoznati njihov pogled na svet. Med nami so se stkale močne prijateljske vezi kljub razlikam v starosti, kulturi in jeziku. Čeprav bi pričakovali, da bo neznanje angleščine pri mnogih vplivalo na naše druženje in spoznavanje, smo prišli ravno do nasprotnih ugotovitev. Glavno sredstvo sporazumevanja je bila glasba. Ko smo se učili igrati na portugalska tradicionalna ritmična inštrumenta »bombo« in »adufe«, ni nihče govoril, o vsem smo se sporazumeli z udarci ritma. Brez govorjenja je šlo tudi pri plesu. Naučili smo se plesati turške plese, pri katerih se držimo le za mezince. Učenci iz Turčije so nas naučili korakov, ki so bili precej nenavadni, saj se tudi njihova glasba razlikuje od naše, slovenske. Portugalski folkloristi so nam polepšali večer s svojimi hitrimi gibi in živo glasbo, ki je prikazovala njihov tradicionalni ples. Njihove noge so bile tako urne, da smo se lahko le čudili spretnostim plesalcev. Na  večer, ko smo spoznavali portugalske plese, je vsaka izmed držav udeleženk predstavila tudi svoje tradicionalne jedi na mednarodni večerji. Zanimivo je bilo poskusiti okuse drugih držav in ugotavljati razlike ter podobnosti med njihovo in našo hrano.

Delavnica, ki se  nam je močno vtisnila v spomin, je bil tako imenovani »Nature sound trip«. Vsem so nam prevezali oči, nato pa smo legli  na tla. Z različnimi zvoki iz narave so nas pripravili, da smo se popolnoma sprostili in si predstavljali različne prizore. Naša občutja so se zelo razlikovala, saj  vsak od nas drugače razmišlja in doživlja. Spoznali smo, kakšno je delo z otroki s posebnimi potrebami, kako nanje vpliva terapija s psi in kako te pse trenirajo. Na delavnici smo lahko sami poskusili voditi izšolane pse, lahko smo jih božali ali položili glavo na njihov mehki kožuh ter tako tudi sami začutili pozitivno moč teh živali.

Nekaj časa smo namenili tudi odkrivanju portugalskih krajev, kot so Castelo Novo, Castelo Branco, Silvares, Fundão itd. Očarala nas je arhitektura mest, ki jih ponekod še vedno obnavljajo na star način. Domačini so nam pokazali, kako izdelajo instrumenta aduf in bombose ter nam nanju tudi zaigrali. Portugalci so nas navdušili s svojo odprtostjo in prijaznostjo. Vedno so bili pripravljeni pomagati, dati nasvet ali pokazati pravo pot. Tako kot so cvetele za Fundão značilne češnje, so zacvetela  in zrastla tudi naša prijateljstva. Slovo je bilo ravno zaradi tega še posebno težko. V tem tednu smo se naučili, da smo si kljub razlikam zelo podobni. Spoznali smo, da različni jeziki niso nepremostljiva ovira in da glasba res povezuje. To je bila izkušnja, ki je ne bomo nikoli pozabili in zaradi katere smo se otresli nekaterih stereotipov ter bomo zato lažji ter brez predsodkov stopali v prihodnost. To je bila izkušnja za življenje.

 

Tjaša Antolovič in Ema Agnič

Castelo Branco  Silvares

Dostopnost