Naša pot se je pravzaprav začela z vprašanjem: >>Imaš rada glasbo ali ne? Si samouk ali hodiš v glasbeno šolo?<<. Tako smo bila glede na štiri stališča izbrana štiri dekleta, vsaka iz enega oddelka prvega letnika Gimnazije Brežice. Priprave na teden daleč na zahodu Evrope so se začele v februarju, saj smo na pot odrinile že čez dober mesec.
Napočil je dan naše velike odprave. 5. marca smo se štiri navdušena dekleta in profesorja g. Konec in ga. Senica odpravili proti letališču v Zagrebu. Ker do Portugalske ni mogoč direkten let, se je naša pot zavlekla do poznih večernih ur. Med dolgo in naporno potjo so začeli nastajati zametki našega prijateljstva. Mednarodne stike z drugimi člani smo vzpostavili že ob prihodu v hotel v zgodnjih jutranjih urah. Skozi cel teden smo se družili z otroki in njihovimi mentorji iz Turčije, Poljske, Estonije in Portugalske.
Kot je bilo mogoče razbrati že iz uvoda, je bila tema celotnega tedna glasba. To pomeni, da so nas vsak dan čakale glasbene delavnice in vse bolj in bolj smo spoznavali Portugalsko tudi skozi glasbo. Vse to sta nam omogočili portugalski mentorici Helena in Magda, ki sta se trudili, da bi čim bolje spoznali Portugalsko in da bi vsi začutili njen pravi utrip.
Vsaka država je predstavila tudi svojo kulturo, narodno nošo in ples ter tradicionalno hrano.
Večino časa smo preživeli v prečudovitem mestecu Fundão. To je majhno mestece v osrčju Portugalske z dolgo glasbeno zgodovino. Ljudje se ob priložnostih zbirajo in skupaj plešejo in igrajo na doma narejena glasbila. Tako smo spoznali tudi, pa tudi, kako je lepo in naravno bogato portugalsko podeželje.
Vsak dan smo se odpravili na kakšno okoliško osnovno šolo, obiskali pa smo tudi konservatorij za glasbo. V osnovnih šolah smo lahko videli, kako je Portugalcem bistveno pomembnejša ljubezen kot pa kakršna koli materialna dobrina. Vdihavali smo svež gorski zrak in občudovali gore, prekrite s snežno odejo.
Zadnji dan nas je čakal tudi izlet v Porto, v čudovito mesto s prav posebnim pridihom. Občudovanja vredna je njihova sredozemska barvna arhitektura. Prav tako cenijo svojo zgodovino. V živo pa je še lepši znameniti most v Portu, imenovan Dom Luis, s katerega je dih jemajoč razgled na okolico.
Portugalska je ena izmed lepših držav sveta, vredna obiska. Ljudje so zelo mirni in ne podležejo stresu. Že kultura se popolnoma razlikuje od slovenske, razlika v kulinariki pa je še veliko večja.
Veliko se je dogajalo in ustvarili smo nepozabne spomine. Del naših src bo za vedno ostal na Portugalskem. Vsi smo se stežka in objokanih obrazov ločili drug od drugega.
Vsa zahvala gre projektu Erasmus+, najbolj pa smo vsa štiri dekleta hvaležna profesorjema Alojzu Koncu in Zdenki Grubič, ki sta nas bila pripravljena popeljati tako daleč.
Leja Lopatič, 1. B, Gimnazija Brežice
