Dijaki in profesorji Gimnazije Brežice so se v sodelovanju z Unescovo mrežo šol v občini Brežice danes malo pred poldnevom pridružili vsesvetovnemu mladinskemu protestu proti podnebnim spremembam. T. i. podnebni štrajk se je odvil pred stavbo Občine Brežice.
Profesor z dijaki, ki so prebirali svoje podnebne zahteve
Podnebnega protesta v Brežicah so se udeležili dijaki 1.a in 1.b Gimnazije Brežice, pridružilo pa se jim je tudi nekaj dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice in učencev OŠ Brežice. Protest je po besedah profesorja geografije na GiB Boštjana Špilerja potekal v sklopu ure geografije, saj dijaki ravnokar obravnavajo tematiko podnebja. Dijaki GiB Matic Senica, Kiara Prugovečki in Lena Stipčić so pred občinsko stavbo prebrali tudi kar nekaj točk manifesta oz. njihovih podnebnih zahtev, nekateri drugi dijaki so prišli tudi s transparenti. Mlade protestnike je v imenu Občine Brežice prišla pozdravit Patricia Čular, ki je poudarila, da občina podpira tovrstne aktivnosti mladih in jim je vseskozi pripravljena prisluhniti, ko gre za okoljske in druge probleme, ki jih mladi opažajo.
“Nekaj je treba spremeniti”
Dijaki so svoja razmišljanja glede okoljske problematike nanesli tudi na velik plakat.
“Protesta sem se udeležil, ker je treba nekaj spremeniti, saj iz dneva v dan samo še bolj škodujemo naravi,” nam je uvodoma povedal Matic in dodal, da med podnebnimi ukrepi zahtevajo takojšnje razogličenje Slovenije, ki v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature omejuje temperaturo na največ 1,5 stopinje Celzija, dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz ter spodbujanje kolesarstva, pravično krožno gospodarstvo, ki ne temelji izključno na zasledovanju rasti BDP, temveč upošteva tudi alternativna merila resničnega razvoja družbe. Kiara je izpostavila, da medtem ko ima Slovenija kot eno bolj razvitih držav sveta sredstva za spopadanje s sušo, so kmetje v Bangladešu in Indiji prepuščeni sami sebi na milost in nemilost podnebnih sprememb, za katere niso sami prav nič krivi. Lena je dodala, da zahtevajo ukrepe za spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje in proizvodnje ter skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri ter da se bremena prehoda v nizkoogljično družbo pravično razporedi, stroške prehoda pa naj nosijo tisti, ki so krizo primarno povzročili – onesnaževalci in bogati.
Manjkajo kolesarske in peš poti
Omenjeni trije dijaki so nam še zaupali, da v Brežicah oz. Posavju manjkajo kolesarske in peš poti ter da bi bilo treba bolj poudarjati vetrno energijo. Pozdravljajo tudi uvedbo brežiškega mestnega avtobusa, a vseeno dodajajo, da Brežice niso tako veliko mesto in se da brez posebnih težav namesto, da se pelješ z avtobusom, ki tudi onesnažuje okolje, iti po opravkih s kolesom ali peš. Strinjajo se tudi, da bi se lahko glavna brežiška ulica zaprla za promet in se s tem zmanjšal negativen vpliv motornih vozil na okolje.
Dijakov se okoljski problemi dotaknejo
Kot nam je omenil prof. Špiler, dijake okoljski problemi zanimajo, se jih precej dotaknejo in postanejo kritični do tega. “Današnje generacije gredo čez okoljsko vzgojo, od vrtcev preko osnovne in srednje šole do odrasle dobe, tako da je njihova ozaveščenost višja. Mogoče je danes celo večji problem pri odraslih, kar se tiče okoljske ozaveščenosti.” Po njegovih besedah je bil namen protesta v Brežicah tudi ta, da so se priključili vsesvetovni akciji, ki opozarja na okoljsko in podnebno pravičnost. “Na ulico smo šli z namenom, da smo se učili tudi mi in so nas videli tudi drugi, ne nazadnje je tudi občina naš naslovnik, a zdaleč ne edini,” je dejal in dodal, da so se odločili, da se ne bodo pridružili protestom v Ljubljani – mimogrede, udeležilo se jih je tudi nekaj dijakov GiB -, ampak da protestirajo v Brežicah, saj so s tem tudi zmanjšali stroške, večjemu številu dijakov omogočili sodelovanje in pouk naredili nekoliko drugačen.
Zapisi na transparentih in velikem plakatu
Kot že omenjeno, so dijaki prišli tudi s trasparenti, med drugim smo lahko prebrali naslednje napise: Razmišljaj lokalno, deluj globalno; Bodi del reševanja, ne onesnaževanja; Zemlja bo preživela, mi ne bomo; Globalno segrevanje je dejstvo; Prisluhni naravi, ona ve. Na velik plakat pa so zapisali tudi svoja opažanja in ukrepe za boljši podnebni jutri, kot npr. čisto srce, čista narava; manj tovarn, več poljedelskih farm; s kolesom v šolo; ugašanje luči; več košev za smeti; manj plastike; recikliramo; uporabljamo javni prevoz; varčevanje z vodo; kupujmo izdelke s čim manj embalaže itd.
Na protestu sta bili prisotni Tanja Plevnik, koordinatorica mreže Unesco šol, ki je dijake tudi nagovorila, ter prof. Zdenka Senica Grubič, mentorica Unesco programov na Gimnaziji Brežice, ki je bila organizatorka in pobudnica dogodka v Brežicah. Dijakinja Eva Šribar je prebrala pesem svoje sošolke Hane Škrinjar, preden so šli spet nazaj v šolske prostore, pa so dijaki in profesorji zapeli še pesem Mrtva reka, ki je bila ravno pravšnja za današnji protest.
Eden največjih okoljskih protestov zadnjega desetletja
Podnebni problemi so nedvomno eno od najbolj perečih vprašanj sodobnega sveta. Mladi ne verjamejo več visokoletečim besedam svetovnih elit o reševanju podnebne krize, saj naš planet pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe, emisije toplogrednih plinov pa naraščajo iz leta v leto. Mladi zato po vsem svetu združujejo moči in pritiskajo na politike, da s konkretnimi dejanji zaustavijo nevarno segrevanje planeta. Povod za to gibanje, ki se je začelo lani, je dala 15-letna Greta Thunberg. Ob petkih je prenehala hoditi v šolo in protestirala pred švedskim parlamentom, da bi vplivala na podnebno politiko Švedske.
Mladinski protesti proti podnebnim spremembam so danes potekali v več kot 50 državah sveta. Za protestom ne stoji nobena velika organizacija, stranka ali podpornik, gre za samoiniciativo dijakov, študentov in učiteljev. Gimnazija Brežice podpira dejavnosti in aktivnosti, ki so usmerjene k varovanju okolja, ohranjanju narave ter ozaveščanju mladih za razvijanje takšnega odnosa do narave, je sporočil ravnatelj brežiške šole Uroš Škof.
Prispevek in fotografije: Rok Retelj